torek, 21. maj 2013

18.5.2013-Radenci

Že četrto leto v Radencih.
Tokrat je bila to moja tretja 21ka in prav vsaka v drugačnih vremenskih razmerah.
Prvič je bilo odličnih 12° in rahlo je bilo vetrovno ter rosilo je. Lani je pripekalo brez sapice, letos pa je bilo ravno tako vroče, vendar je to vročino malo razgnal veter, ki je na trenutke pihal tako močno, da bi me skor premaknilo. Na začetku so bili sunki krajši, proti koncu pa je na enem odseku pihalo kr dolgo časa.
Sem pa letos prvič imela tudi družbo. Anita G.R se je le odločila, da je letos čas za prvo uradno 21ko.
Štartali sva skupaj s tempom okrog 5,12 min/km.
Na 7,5km sem morala za eno hiško mal odtočit (prvič se mi je to zgodilo na kakšni tekmi). Anita je s tekom nadaljeval. Lovila sem jo s tempom pod 5 min/km in jo kmalu dohitela. V tem času sem ugotovila, da se odlično počutim. Noge hitre, glava bistra,...
Anita mi je prav prijazno namignila, da lahko nadljujem pot brez nje v svojem tempu.
In sem šla.
Spet sem bila sama na tisti vroči in vetrovni ravnini.
Prehitevala sem tekače celo pot do cilja. (Brez zamer vsem, ampak občutek je res fin :)).
Ene 6 km do cilja sem pritekla do ene gospe, s katero sva se nadaljne tri km izmenjavale v "vodstvu".
3 km pred ciljem pa sva le stopile v kontakt in se pogovarjale skoraj do ciljne ravnine.
Teče cela njena družina in ponosna je na to, da je otroka vzgojila tako, da ko imata čas obujeta superge in gresta teči.
Ja, tudi to je moj cilj za moje malčke. In za enkrat mislim, da mi dobro uspeva.
Popoldanskega teka veveričk in srčkov sta se udeležila tudi Maša in Urban. Zanj je bil to prvi samostojni tek brez staršev. Joj, kok sem bla ponosna nanj.

V cilj sem pritekla s časom 1.48. in za 11 minut izboljšala lanskoletni čas.
Povprečen tempo 5,07min/km.
Jeseni sva se z Rafkom pogovarjala, kakšne cilje imava za to sezono in se nekako odločila, da pa bi poskušala odteči tek v Radencih v času pod 1.45.
To mi ni uspelo, vendar mislim, da je bila za to bolj kot ne, kriva viroza, ki me je matrala zadnje 3 tedne. Zadnji teden pa je bil sploh ubijalski.
Rafko je bil v Singapurju, v šoli je tudi kr napeto in tako sem bila zadnji teden na lekadolih.
Na vsake nekaj ur me je oblivala ena mrzlica, za pomerit temperaturo pa  si itak nisem vzela časa.
Za počitek pa še manj.
Novi cilje je tako bil pod 1.50 in tega mi je uspelo doseči.
Radneci, vidimo se drugo leto! :)


  =406,81 km

Ni komentarjev:

Objavite komentar